|
|
Med naselji, ki se vrstijo na levem bregu Kokre od Kranja do Preddvora, leži tudi vas Britof. Njene naselitvene korenine segajo v rimsko dobo. Leta 1968 so namrec arheologi izkopali pri podruznicni cerkvi sv. Tomaza vec poskusnih jarkov in v njih nasli en zgan in tri skeletne grobove. Ti po najdbah podatki izvirajo iz prvih stoletij po Kristusovem rojstvu. Rimsko grobisce ni omejeno le na zemljisce, ki ga obdaja cerkveno obzidje, ampak se po pripovedovanju domacinov siri tudi zunaj njega.
Arheologe sta k raziskovanju
napotila dva rimska kamnita spomenika, od katerih je podstavek nekega nagrobnika
še vzidan v cerkvenem obzidju, medtem ko so nagrobnik leta 1958 vzeli iz obzidja
in ga prenesli v cerkev. Nagrobnik so bili v 2. stoletju postavili v spomin Gaju
Kalviju prisku, ki je umrl star 45 let, in materi Sekundi. Zanimivo je, da je
bil leta 1507 ta nagrobnik v Ljubljani, kjer so ga dokumentirali. Kdaj in kako
je prišel v Britof, se ni pojasnjeno, vsekakor pa so ga vse preteklo stoletje
prištevali med pogrešane.
Po zatonu anticnega sveta so rodovitno Kranjsko ravnino poselili Slovani in že v obdobju prve kolonizacije je verjetno zraslo tudi selisce na tleh danasnjega Britofa. Slovani so prevzeli od staroselcev ime za reko Kokro (Corcac) in Kranj (Carnium), kraje ob reki so glede na lego poimenovali Breg, Visoko, gorenje, po recni soteski so dobile ime Predoslje, po sadnem drevju Orehovlje, po osebnih imenih vasi Hotemaze,Primskovo, tezje razlozljivo pa je ime nase vasi.
Ceprav se med ljudmi obicajno razlaga z nemsko besedo za pokopalisce (Friedhof), je verjetnejsa razlaga, da je tu nekoc stal dvorec (Hof) ali morda svobodinska kmetija (Freihufe). kraj se omenja leta 1387 kot Vreythof, leta 1445 kot Freithoff. Listina iz leta 1497 kraj Britof povezuje s Predosljami (Prerassel im Freithof) in se pred drugo svetovno vojno so segale njive vasi Britof na desni breg Kokre. Na oni strani so v srednjem veku zgradili tudi preprosto jamsko utrdbo Smajdov grad. V konglomeratni previsni steni nad Kokro so zazidali manjso votlino in trdni zid se danes spominja na nekdanjo tursko nevarnost.
Vas je v 11. in 12. stoletju spadala k zemljiskemu gospostvu mejnih grofov iz rodu Weimar-Orlamunde. Leta 1337 so si pridobili v vasi sest kmetij Zovneski (kasneje grofje Celjski), ki so na tem koncu Kranjske ustvarili smlednisko gospostvo, medtem ko je ena kmetija ostala pod preddvorskim Novim gradom. Ob kmetih so se v 16. stoletju v vaseh okoli Kranja pojavili tudi rokodelci: v Britofu so se takrat zaceli ukvarjati s platnarstvom in sitarstvom. Iz tega casa je zapisan tudi podatek, da je 16 britofskih kmetij (skupaj s tistimi iz sosednjih vasi) obdrzalo pravico, da iz Vojvodinega borsta dobivajo za lastne potrebe les od tistih dreves, ki jih je podrl veter.
Cerkveno je vas Britof spadala v kranjsko prafaro. V njenih mejah se prvic omenja v listini iz leta 1500. vendar cerkev sv. Tomaza starejsa. To dokazuje letnica 1468, ki je vklesana v napisnem traku,ki ga drži v rokah podoba na sklepniku oboka v prezbiteriju. Prezbiterij je bil poslikan leta 1512, kar sporocata letnici, izpisani v arabskih in rimskih številkah. Pozno gotske freske v cerkvi upodabljajo na severni steni sv. Jakoba in sv. Bostjana, na juzni steni sta upodobljena Kristus, ogrnjen z rdecim plascem, in cerkveni patron, sv. TomazNad tem prizorom sta naslikana muzicirajoca angela. Srednje in glavno polje na oboku, kjer je bila v starejsih prezbiterijih Kristusova podoba, je v Britofski cerkvi zavzel Kristusov monogram. To je najstarejsi znani primer taksne zamenjave v Sloveniji.
Po legi lahko Britof uvrstimo med takoimenovana dominantna naselja, saj je prvotna grucasta vas nastala na terasastem, ze od dalec vidnem pomolu. Najstarejsi tloris vasi, strnjene okrog cerkve, je ohranjen na franciscejski katastrski mapi iz leta 1826. Polje, razdeljeno na grude, se je sirilo jugovzhodno od vasi, na zemljiscu, kjer je na franciscejski mapi zapisano ledinsko ime "Na Wogom" , z ledino "Na sellu" pa je britofsko zemljisce segalo tudi prek Kokre.
V tem casu je prebivalstvo v vasi precej naraslo, saj je leta 1754 v njej zivelo 212 ljudi, leta 1817 le dober ducat vec-226, leta 1830 pa kar 330 (159 moskih in 171 zensk).Takrat je vas stela 53 his, kmetov je bilo 21, kajzarjev in bajtarjev 32, gostacev pa 66. Vascani so posedovali 256 oralov njiv, 58 oralov pasnikov in 45 oralov gozdov, najvec so pridelali repe, med ziti pa prosa in jecmena. Leta 1830 imeli v vasi 3 konje, 27 volov, 33 krav, 43 glav mlade goveje zivine in 15 ovac.
V Britofu je takrat deloval tudi mlin s sestimi kamni. Ukvarjali pa so se tudi z leseno robo, s skafi in sodi. Cerkev sv Tomaza je sedanjo podobo dobila leta 1888. Leta 1906 je bila v Britofu ustanovljena tovarna lanenega olja Zabret in Huter kot prvi primer industrijske podjetnosti v kranjski okolici. To so bili temelji danasnje Oljarice. V industrijskem casu se je vas vedno hitreje razrascala v obmestno naselje, za katero se zdi, da sramezljivo skriva svojo zgodovino. Zakaj?
